Namig no. 16

Dolgi dnevi še ne pomenijo, da bomo pred nočjo doma in če nismo pred nočjo doma, smo brez ustrezne svetilke najebali. Sploh če se nahajamo v gozdu ali v podobnem poraščenem svetu. Današnji namig bo o tem, kako se gibati po gozdovih ponoči, če nimamo s seboj svetilke. Če že nimamo s seboj svetilke, ponavadi imamo prenosni telefon. A kaj storiti, če tudi tega nimamo?

Mislim, da nisem edini, ki se je kdaj podal na daljšo pot, z mislimi, da bom pred nočjo doma. A glej ga zlomka, sem se presneto zmotil. Vsa preklinjanja in bemtenja zakaj nisem vzel svetilke s seboj so bila čisto brezpredmetna. No, dovolj o meni. Lotimo se današnje teme. 

Največ kar lahko naredimo je, da ohranimo mirno kri in ne paničarimo. Še preden se stemni je dobro, da se povzpnemo malo višje in si ogledamo teren. Pomembno je, sploh če ne poznamo terena, da vemo v kakšnem svetu se gibljemo. Ali bo pred nami kako prepadno ozemlje, bo vzpon, spust, itd... 

Naš razgled ponoči v gozdu.

Ko si enkrat še pred temo ogledamo teren, si približno naredimo pot, kam moramo iti. Če vidimo v daljavi kakšne luči, je najbolje, da se usmerimo tja. Upamo, da samo ne doživimo kakega prizora iz filma "Hiša voščenih lutk"ali "Napačen odsek" in najhuje, da ne postanemo glavni igralci filma "Čarovnica iz Blaira". Ko smo enkrat v temi v gozdu, ne vidimo nič pred seboj. Gibljemo se počasi in previdno. Vsa naša hitrost, moč in kondicijska pripravljenost nam tu ne pomaga kaj dosti. Gibljemo se mirno, stopamo predse, previdno. Roke imamo pred seboj, da si zavarujemo glavo in tipamo, da začutimo oviro pred seboj. 

Če smo na cesti oziroma na makadamski cesti, ostanimo na njej in se gibljemo naprej. Gozdne ceste ponavadi vodijo izven gozda. Problem je, če naletimo na slepo cesto, ki se ponavadi nadaljuje v vlako. A če smo v temi, težko vidimo v kaj se nadaljuje. Ko pridemo do križišča se moramo odločiti v katero smer iti. Če gre cesta navzdol, še ne pomeni, da nas bo odpeljala iz hriba, saj lahko kje zavije nazaj navzgor. 

Če naletimo na potok ali reko, se gibljemo ob njej, saj voda po gravitacijskem načelu teče navzdol, nižje pa so ponavadi naselja. (jebemu, tu se že slišim kot Bear Grylls).

To je to za današnji namig. Upam, da bo kdaj v pomoč.


 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


Long days doesn't mean that we'll be home by night and if we are not home until night, we are fucked up without light. Specially if we are in a forest or a similar overgrown world. Today hint will be about how to move at night, if we don't have a light by our side. If we don't have a light, maybe we have a phone. But what to do if we don't have none?

I think i'm not the only one that gone on a longer path, thinking that i'll be home before night. But i was dam wrong. All the cursing and swearing for why i didn't bring a light with me were pointless. Well enough about me. Let's get on the subject. 

In the situation is the best what we can do is don't panic and stay calm. Before it's get dark, it is fine that we go on higher ground and take a look on the terrain. That is important, if we don't know the terrain and we don't know on what kind of terrain we are in. If there is a cliff before us, will be ascent or descent, etc...

Our view in the forest at night.

When we take a look at the terrain before it gets dark, we take an escape plan, where we are going. If we see a light on the horizon, we go there. Let's just hope that we don't end up in a movie like "House of wax" or "Wrong turn" and we are not the main actors in movie "Blair witch project". When we are in the woods in the dark, we can't see anything. We move slowly and carefully. All our speed and stamina doesn't help us here. We take slow and careful step by step. We have our hands in front of us, to protect our head and to feel the obstacle in front of us.

If we are on the road or on the forest path, we stay on there and keep moving. Forest path usually leads out of the forest. The problem occurs if we hit on the blind road, which continue on the trail. But if we are in the dark, we can't see for what kind of trail is ahead. When we hit the crossroad, we must decide which direction to go. If the road is descending, that doesn't mean that we will be descending along. Maybe there is a turn back up.

If we hit on a stream or a river, we move along, because on the gravitational principle, the water runs downhill and on lower grounds are rural areas (fuck, i sound like Bear Grylls).

This is all for this week clue. I hope that will help.

Kdo je sodoben romar?

Ali se ukvarjamo s tekom ali spuščamo v romanje? 

V daljavi so se svetlikale luči v mestu, kot oaza sredi puščave, saj so vedeli, da je tam njihov cilj. Mesto v daljavi je bilo tudi pribežališče za tisto noč. Vendar luči v daljavi so bile še prekleto daleč. Vedeli so tudi, da jih čaka zaporedje križišč, po katerih se morajo ravnati in hrib nad mestom je čakal, da se nanj povzpnejo. Nekdo je omenil, da pozna bližnjico in bi bili tam malo prej, vendar so ga v skupini opomnili, da se je potrebno držati dogovorjene trase. Ko so se prebili skozi labirint križišč pred njimi, so se povzpeli še na hrib. Vzpon je bil težak in naporen, saj so imeli že veliko kilometrov v nogah. Na vrhu hriba so slišali vpitje v mestu. Cilj se jim je bližal.

V zadnjem času malo raziskujem po internetu in opažam vedno večjo udeležbo na ultramaratonskih razdaljah po brezpotju oziroma trail teku. Po pravici povedano, me to zelo veseli, saj je tek po brezpotju res lep. Opažam pa še en dejavnik oziroma se mi tu odpira novo vprašanje, ki je seveda stvar debate; Ali so ultra trail teki postali sodobno romarstvo?

Kdo je romar? Romar ima določen cilj, ki je v večini religiozne ali duhovne narave. Vsi poznamo romarsko pot El camino se Santiago. Na svetu jih je mnogo podobnih in vse imajo svoje razdalje, katere romarji na vsak svoj način premagujejo.

Romarji na poti El Camino di Santiago

Romar ima najprej razlog, zakaj bi šel prehodit to pot. Pa naj bo to spoznavanje samega s seboj, spoznavanje drugih, očiščenje, itd... Romar ima predpriprave na to pot, vsekakor malo treninga, spoznavanje opreme in prehrane, raziskovanje trase ter možnosti prehrane in spanja ob poti. In nenazadnje, vsak posameznik, ki se loteva poti ima svoj odgovor na vprašanje ZAKAJ (po mojem mnenju najtežji odgovor).

Trail tekači v svojem domačem okolju.

In smo že v sodobnem svetu, v sodobnih ultramaratonskih tekih po brezpotju. Če primerjamo romarja in trail tekača, vidimo, da sta si v marsičem podobna. Poleg vseh priprav, treningov, spoznavanja opreme, imata vsak svojo pot, svojo ultra razdaljo za premagati.

In smo nazaj pri mojem vprašanju. Ali so (oziroma smo) sodobni trail tekači postali sodobni romarji? Tu bi se dalo debatirati, saj je to odgovor vsakega posameznika, zakaj se je prijavil in podal na določeno tekmo z določeno razdaljo. Po mojem smo, saj ultra razdalje niso neke vaške tekme z nekaj malega kilometri, pač pa v razdaljah, ki jih ultraši premagujejo, se dodobra spoznaš, morda celo očistiš samega sebe. Ko dosežeš cilj, dosežeš olajšanje. A upam, da je seveda bolj pomembna pot kot cilj. Če povzamem Nejca Zaplotnika iz njegove knjige Pot: „Kdor išče cilj bo na koncu izgubljen, kdor pa najde pot bo našel nekaj večjega“.

Če potegnem črto in naredim zaključek. Nadaljujmo s tem kar radi delamo, važno, da v tem uživamo. Če stvari nehajo biti zabavne, zakaj se že potem ženemo naprej?

Namig no. 15

Pozdravljeni dragi bralci v novem namigu tedna. Novi namigi se širijo, nove ideje se porajajo in nov krog bralcev prihaja.

Današnji namig bo povsem naraven. Sicer povečini tabu tema, a povsem naraven. Govora bo o hrani. A o tisti predelani. Že ta namig je današnji namig.

Ko izvajamo dolge aktivnosti v naravi moramo seveda nadomestiti izgubljene kalorije. Te kalorije je seveda najbolje nadomestiti s hrano in pijačo (a je še kakšen način?). A hrana ima svoj naraven proces. Pregovor, „Kar gre notri, mora iti tudi ven“ še kar drži. Ko pride trenutek, ko moraš iti, pač moraš iti, druge izbire ni.

Najprej nekaj kratkih nasvetov. Če je možnost opravi potrebo še pred začetkom aktivnosti ali startom tekme. Pomagaj si z naravnimi odvajali kot je kava. Ko si pakiraš svoj nahrbtnik, ne pozabi vzeti nekaj lističev toaletnega papirja.

Ko opravljaš potrebo v naravi, pa je tu nekaj nasvetov. Pojdi čim dlje stran iz poti kot je mogoče, a ne predaleč. Pazi se trnja in raznih toksičnih rastlin. Pred potrebo izkoplji majhno luknjo, najbolje s peto čevlja, počepni, odvrzi tovor v njo in pokrij z listjem ali vejicami. Ne pozabi si še prej sleči hlač.

Priporočljivo je, da pustiš kakšno svojo stvar ko je bidon za vodo ali majico na točki, kjer si zapustil pot. V primeru, da kam padeš, se izgubiš ali podobno, bodo drugi vedeli, kje začeti iskati.

Čudoviti gozd - vsepovsod ideje.

Stvar pa postane resna, če nimaš s seboj ali, če si porabil ves toaletni papir. Kaj storiti sedaj? Narava ponuja nešteto alternativnih možnosti. Listje različnih dreves je odlično nadomestilo za to. Če je možnost, potrebo opravimo poleg vode in ne vanjo. Seveda na primerni razdalji, da se voda ne kontaminira. Po tem si seveda svojo tazadnjo samo umijemo. Mah je tudi dobra alternativa, saj je mehek in moker, tako da očisti in obenem opere. Odlična izbira je tudi trava. Če je je malo mokra od jutranje rose, je učinek isti kot pri mahu. Če si izberemo kamenje, pazimo da ni ostro. Če res ni kaj drugega, bo kamenje tudi dobro. Razne veje ali vejice res niso ne vem kaj izbira, a če ni drugega bo tudi to ok. Česar bi se jaz izogibal so pesek, zemlja in seveda divjih živali.

Malce čuden namig, a vseeno nič kaj nenavaden.

Do naslednjič.

 . . . . . . .. . . . . . .. . . . . . .. . . . . . .. . . . . . .. . . . . . .

Hello dear readers in new clue of the week. New clues are coming, new ideas are spreading and new circle of readers keep on coming.

Today clues will be totally natural. Well, mostly a tabu topic, but totally natural. We will be talking about food. But the processed one. This hint is for today clue.

When we are doing long activities in nature, we must replenish the calories that we loose. Those calories is best replenish with food and drink (is there another way?). But food has his natural process. A quote "What goes in, must go out" is true. When that moment comes, when you have to go, you have to go. 

First some quick tips. If it is possible, do that thing before start of the training or a race. Help yourself with natural laxatives like coffee. When you pack you backpack, don't forget to pack some toilet paper. 

When you are going to do that thing in great outdoors, here is some quick tips. Go as far away from the path as possible but not too far. Watch out for torn and poisonous plants. Before you start, dig a small hole, best with a heel of your shoe, do a squat, dump the cargo and cover a pile wit leaves or sticks. Don't forget to put your pants down first.

It is recommended that you mark the spot where you left the path with a water bottle or a shirt. In the case that you fell, get lost or something, others will know, where to begin search.

Beautiful forest - ideas everywhere

Things are getting serious, when you don't have or you wasted all the toilet paper. What to do? Nature offers a wast of alternative options. Leaves from different trees is a great substitute. If there is option do a thing beside a water and not in water. But take a proper distance, that water doesn't get contaminated. After that you just wash you behind. Forest moss is a great alternative, because it cleans and washes your behind. Great choice is grass. If it is wet from the morning dew, the effect is the same as moss. If we pick the rock, watch out for smooth surface. If there is nothing else, a rock will do the job. Different kind of stick are quite OK. What I would avoid are sand, dirt and wild animals.

Today was little bit strange, but nothing unusual. 

Until next time.